Orehi - ekološka pridelava

Celi orehi so predhodno sušeni na krušni peči in nato ročno izločena jedrca.

Vakumsko pakirana jedrca orehov med 0,5 do 1 kg.

Lahko hranite v temnem in hladnem prostoru.

Orehi so pridelani na ekološki posesti v Semiču, Beli Krajini. Ponašajo se z ekološkim certifikatom kontrolorja Kon-Cert iz Maribora.

Splošno o orehu

Prvič so to drevo na Balkanskem polotoku zasledili v Grčiji, od koder so ga Rimljani prinesli v Italijo in se je razširil po vsej Evropi.   

Oreh je drevo, ki raste posamično v višino do 35 metrov in sodi v družino orehovk. Ima spiralasto razvrščene liste, ki so brez dlak in imajo cel rob. Raste tako v gozdu kot tudi na domačem dvorišču. Bolj mu ustrezajo sončne lege in tople pomladi, najbolje pa uspeva na strmih in skalnatih rastiščih. Pod samim drevesom običajno uspeva le trava in nizko grmičevje, saj ima oreh globoke korenine, ki vodo črpajo iz tal. Prvi plodovi se pojavijo v 10. letu, v polno rodnost pa pride do nekje 30. leta.  Plodovi so koščičasti, užitno je samo jedrce in so poimenovani tako kot samo drevo – oreh.

Kot zanimivost: včasih so orehove liste uporabljali za odganjanje uši, bolh in drugih žuželk.

Vsem bolj znana uporaba oreha pa je zagotovo v lesni industriji, saj orehov les velja za enega bolj cenjenih in dražjih vrst. Tak les je srednje trd in žilav, vendar se dobro obdeluje. Najbolj iskana pa je ti. orehova korenina, iz katere se izdeluje enega najdragocenejših furnirjev, ki so namenjeni pohištvu višje kakovosti.

Različne sorte

Tako kot pri sadnem drevju tudi pri lupinarjih obstajajo različne sorte, čeprav so nam tu manj znane. Med različne sorte orehov sodijo Ronde de Montignac, Lara, G-139, Franquette, Fernor, Fernette in Elite. Razlikujejo se po plodovih, izvoru in času cvetenja spomladi. V Sloveniji in drugod po Evropi večinoma raste navadni oreh.

Prednosti na telo in zdravje

Kot tudi drugi lupinarji imajo orehi veliko pozitivnih lastnosti na telo in zdravje. Vsebujejo omega-3 in omega-6 maščobne kisline, veliko vlaknin, mineralov in vitaminov. Poleg tega v nekoliko manjših vrednostih zaznamo še folno kislino, serotonin (hormon sreče) ter številne naravne antioksidante.

Priporočljivo je dnevno zaužiti 30g oziroma pest orehovih jedrc, saj tako zmanjšamo  incidenco za srčno-žilnimi boleznimi, za rakom na prostati in pljučih, astmo in kroničnim bronhitisom. Redni obroki orehov nam pomagajo tudi ohranjati primerno telesno težo in povečujejo prožnost žilnih sten ter zavirajo razvoj diabetesa 2.

Poleg zelo cenjenega lesa, pa je dragoceno tudi orehovo olje, ki se uporablja v kulinariki in kozmetiki. Blagodejno vpliva na suho kožo in zdravi luskavico, ekceme, mozolje, lišaje, celulit in druge kožne spremembe. Vseboval naj bi tudi majhen delež spf faktorja za zaščito pred sonce. Ker vsebuje vitamin E in je naravni antioksidant ščiti žile pred staranjem in pokanjem. Poleg ugodnih vplivov na kožo ima tudi pozitivne učinke na lase, saj jih obnavlja, jim daje sijaj in ščiti konice ter varuje lase pred prhljajem.

V farmaciji pa je široko razširjena uporaba orehovih listov, ki vsebujejo veliko čreslovine.